Kamniti osamelec (samotna skala) že od nekdaj buri ljudsko domišljijo.
Ajdovska žena leži v strmem gozdnatem pobočju nad levem bregu Bistrice pod naseljem Pilštanj. Spominjal naj bi nas na žensko z otrokom v naročju. Vendar je kamniti del, ki je predstavljal otroka zdaj odpadel. Visoka je približno 12 m in široka do 2 m. Po legendi, naj bi okamnela, ko je preklela sonce.

Rumeni dren ima latinsko ime Cornus mas, kar pomeni, da je trd kot rog. Drenov les je zelo trd in kakovosten. Uporabljali so ga kolarji in strugarji. Iz drenovega lesa so bili izdelani zobje za grablje, kolesne špice, mlatilni cepci.

OPIS
Rumeni dren je drevo, ki zraste 6 do 8 metrov visoko. Ima dobro razvit koreninski sistem, ki serazrašča globoko v tla. Poganjki so nežno dlakavi, na prvih dveh členkih v prerezu kvadratni in po eni strani zeleni, po drugi pogosto rdečkasti. Skorja na deblu je sprva rumeno-siva in gladka, pozneje potemni in razpoka v drobne ploščice. Brsti so dveh vrst. Listni brsti do podolgovati, drobni in zašiljeni, cvetni so okrogli in rastejo na kratkih poganjkih. Navkrižno razporejeni listi so enostavni, jajčasti do eliptični, 8-10 cm dolgi, zašiljeni in imajo 3-5 parov lokastih žil. Spodaj so v pazduhah žil značilni šopki belih dlačic. Cvetovi so dvospolni, 4-števni, rumeni in združeni v socvetja, široka 1,5-2 cm. Zacveti zgodaj spomladi (od februarja do aprila), še pred olistanjem. Je enodomna in žužkocvetna vrsta. Njegovi sadeži se imenujejo drnulje (drnule), ki so najprej kisle in trpke. Sredi avgusta postanejo rdeče in začnejo odpadati. Drnulje imajo eno samo seme, koščico. Drnulje lahko uživamo sveže, posušene, vložene v kisu ali slanici. Iz njih lahko pripravimo marmelado, sadno juho ali pa pijačo drnulovec.
RASTIŠČE
Najbolje uspeva na humusnih in zračnih, nekoliko bazičnih tleh na apnencu. Dobro prenaša tudi slaba rastišča. Za rast potrebuje malo vlage. Prilagojen je dolgotrajnim sušam. Potrebuje precej poletne toplote. Pogrizen se uspešno obnavlja. Drenov les velja za najbolj trdoživ in žilav les.
RAZŠIRJENOST
Naravno je razširjen v južni in srednji Evropi. Avtohtono raste po vsej Sloveniji. Najpogostejši je v termofilnih hrastovih gozdovih, po gozdnih robovih, gmajnah in grmiščih od nižin do gorskega pasu. Kot toploljubno vrsto ga zlasti v hladnejših predelih Slovenije najdemo samo na toplih, južnih, navadno apnenčastih pobočjih. Rumeni dren je značilen tudi za okolico Pilštanja.


UPORABA
Rumeni dren je pomemben gradnik gozdnega roba. Plodovi so hrana za gozdne živali. Ptice, ki se hranijo z jagodami, bodo vesele, če jim kakšno jagodo pustimo na grmu za zimski čas, ko hrane ni v izobilju. Zgodaj cvetoči cvetovi so dragocena čebelja paša.
Primeren je za pogozdovanje in utrjevanje sušnih južnih in jugozahodnih, eroziji izpostavljenih pobočij, nasipov in obcestnih brežin. Zaradi cvetov, plodov in jeseni rdečkastega listja ga pogosto sadijokot okrasno rastlino. Dobro prenaša obrezovanje in gradi eno najlepših živih mej.
Drenov les se  v vodi potopi.
Plodovi so užitni.
UPORABNOST DRENOVEGA LESA IN DRNULJ SKOZI ZGODOVINO
Kljub majhni gospodarski pomembnosti so uporabnost drnulj poznali že v antični Grki in  Rimljani. Neka legenda govori o tem, da je v času Jezusa Kristusa na enem od sedmih gričev, Palatinu, še uspeval rumeni dren, ki naj bi bil pognal iz koščka držaja sulice, s katero je Romul 750 let pred tem označil meje Rima. Rimljni so ga uporabljali pri izdelavi puščic, kopij in orodij. Iz njega so izdelovali sprehajalne palice, kline, lestve, stole in glasbila. Les je zelo trd in kakovosten. Uporabljali so ga kolarji in strugarji.
Zelene sadeže so vlagali v kis kot olive. Iz koščic rumenega drena so izdelovali rožne vence, iz njihovih jedrc so stiskali jedilno olje.
O uporabi za zdravilne namene obstaja nekaj zapisov iz srednjeveških samostanskih arhivov. Pred dobrimi dvesto leti pa je v sadjarskem priročniku že zapisano, da dajejo sadeži dobro žganje.
Od začetka 19. stoletja in še daleč v 20. stoletju so nižji sloji prebivalstva uporabljali drenove koščice kot nadomestek kave. Koščice so strli, opražili jedrca in zmleli. Drenovo kavo so pili ob posebnih priložnostih.
Ob alkoholni dodelavi je pomembnejša predelava drnulj v sokove, marmelade in želeje. A na te izdelke v prodajalnah naletimo enako redko kot na sadeže.
Dren in drnulje imajo zdravilne lastnosti. Drnulje vsebujejo 10 % sladkorja, sadne kisline, vitamin C (do 100 mg v 100 g sadežev), druge vitamine, pektine, barvila in rudnine.
Omenjene lastnosti drena in drnulj izkoriščajo prebivalci Pilštanja in Lesičnega. Pod njihovimi spretnimi rokami nastane marsikatera dobrota iz drnulj.